Tehtanje in merjenje v turški kuhinji

Uradno je metrika. V resnici se vaše oči odločijo.

Turčija uporablja merilni sistem za merjenje teže in volumna. Ko gre za kuhanje, saj se večina receptov prenese skozi družino ali se učijo od prijateljev, še vedno ni pravih standardiziranih ukrepov. To včasih otežuje reprodukcijo in razvoj receptov. Vendar pa vam prav tako naredi boljši intuitiven kuhar, saj morate pogosto zaupati svoji presoji.

Oko odloča v turškem kuhanju

Kuharji se pogosto zanašajo na to, kar se imenuje "göz kararı" (GOES "KAR'-ARE'-uh"), kar pomeni "odločitev oči", ko dodajate sestavine v receptorje.

Obstajajo načini merjenja, preprosto niso natančni. Večina kuharjev se poučuje z znanimi predmeti kot referenčnim merilom. Na primer, recept lahko zahteva "kozarec" moke.

Vodno steklo kot merilno orodje

Vsi vedo, koliko ima turški vodni kozarček. Problem je, da ima vsakdo malo stekleno steklo z različno velikostjo! To velja za skoraj vse, od skodelic in žlica do klopov in grozdov.

S povečano priljubljenostjo kuharskih knjig, prehrambenih spletnih strani in skupne rabe receptov je uporaba metričnega sistema postala bolj priljubljena, ko govorimo o receptih. Toda tudi profesionalni kuharji še naprej uporabljajo stare, poznane sisteme.

Skupne meritve in turški ekvivalenti

Tukaj je seznam najpogostejših "ukrepov" in njihovih turških ekvivalentov, ki se uporabljajo v turški kuhinji.

Nakupovanje in tehtanje

Ko greste po nakupih na katerem koli lokalnem trgu ali v supermarketu, je vsa embalaža blaga natisnjena v gramih. Če veste približno, koliko potrebujete, ne boste imeli težav.

Ko prodajate v bazarjih in zelenjavnikih za zelenjavo in suho blago, kot so riž, bulgur, moko in oljke, ima večina prodajalcev staromodno lestvico z utežmi. Bomo previdno položili v rjavo papirnato vrečko in jih pretehtali, preden se boste pogajali za ceno.

Enako velja, če kupite meso v mesnici. Zahtevali ga boste v gramih in za vas bodo tehtale v starejši lestvici.